Beatifikacija

Zavest o svetništvu blaženega škofa Antona Martina Slomška

Zavest o svetništvu bl. škofa Antona Martina Slomška ni v zavesti vernih ljudi na Slovenskem nikoli prenehala. Zasledujemo jo lahko v časopisnih zapisih in drugih pričevanjih vse od njegove smrti v sluhu svetosti leta 1862 naprej. Še posebej intenzivno pa od pričetka postopka za njegovo beatifikacijo, ki ga je sprožil mariborski škof msgr. Andrej Karlin v letu 1925. Ves čas so ljudje ohranjali in prenašali naprej novim generacijam spomin nanj kot na svetega škofa, ki je s svojim delovanjem med duhovniki in verniki poživljal vero v svoji škofiji z iskanjem novih pastoralnih metod in sredstev; tudi kot gorečega delavca za edinost kristjanov.


Poleg verskega delovanja se je njegova svetniška modrost odražala tudi v njegovem vplivu na kulturnem, zlasti jezikovnem, in narodnostnem področju. K temu je gotovo spadalo težavno in pomembno delo združitve večine štajerskih Slovencev v samostojni škofiji in s tem povezanim prenosom škofijskega sedeža v Maribor ter preureditvijo mej kar treh škofij (sedanjih celovške, graške in nekdanje mariborske škofije). Ves čas je bilo kristalno jasno, da ga je pri vsem tem vodila globoka vera in prepričanje, da je osnovna pravica vsakega, da mu je evangelij oznanjen v materinem jeziku. Prav ta živa zavest o Slomškovi svetosti in notranje prepričanje pastirjev ter vernikov o tem je pripeljalo do pričetka postopka za njegovo razglasitev za svetega. Brez dogajanja v vernikih postopka ni.

Celoten postopek za razglasitev Antona Martina Slomška za svetnika lahko razdelimo na tri obdobja.

  1. PRIPRAVLJALNO OBDOBJE in je trajalo od Slomškove smrti v letu 1862 do leta 1925 (torej 63 let; kar je precej dolgo obdobje in govori o tem, da so obstajale tudi maloštevilne a vplivne nasprotne silnice); sledi mu:
  2. ŠKOFIJSKI DEL POSTOPKA, ki poteka v Mariboru do leta 1962 (37 let; to obdobje je nedvomno podaljšala druga svetovna vojna in čas po njej), ko so predali vso dokumentacijo Kongregaciji za obrede v Rimu (takrat odgovorni za zadeve svetnikov); tam so pričeli:
  3. APOSTOLSKI DEL POSTOPKA, ki je leta 1999 pripeljal do slovesne beatifikacije (37 let) in se bo nadaljeval do uspešne razglasitve bl. Antona Martina Slomška za svetnika.

Potrebno je pojasniti tudi dejstvo, da se je sama cerkvena zakonodaja gleda poteka postopka v času njegovega trajanja spremenila. Pričel se je v času, ko sta bili beatifikacija (razglasitev za blaženega) in kanonizacija (razglasitev za svetnika) še med seboj ločeni in sta potekala tudi dva ločena postopka za njuno ugotavljanje. Ko pa je stopil v veljavo novi Zakonik cerkvenega prava (1983), sta se postopka poenotila v enega samega in beatifikacija ostaja kot vmesna stopnja, ki ima predvsem pastoralni pomen za sredino iz katere izhaja kandidat. Hkrati pa se ne deli več potek na škofijskega in apostolskega, ampak celoten postopek poteka pod vodstvom Kongregacije za zadeve svetnikov.