Razglasitev datuma beatifikacije
15. februarja 1999 je apostolski nuncij v Sloveniji nadškof mgsr. Edmund Farhad objavil, da je bilo z Državnega tajništva Svetega sedeža sporočeno in s Kongregacije za zadeve svetnikov potrjeno, da bo papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.
Slovesnost razglasitve za blaženega
Slovesnost razglasitve za blaženega je 19. september 1999 vodil zdaj še sveti papež Janez Pavel II. ob udeležbi skoraj dvestotisočglave množice na Betnavski poljani v neposredni bližini Maribora. S tem je dobil bl. škof Anton Martin pravico, da ga javno častimo, mu posvečamo cerkve in oltarje, vendar še vedno v omejenem okviru Slovenije in tam, kjer za to posebej zaprosijo.
Kanonizacija
S tem se je pričelo zadnje obdobje, ki upamo, da se bo čim prej sklenilo z razglasitvijo Slomška za svetnika. Ponavadi je tako, da je konec nekega dogajanja že tudi začetek novega. Tako je bilo tudi z beatifikacijo škofa Slomška. Z njo se je odprla možnost za sklepni del postopka, ki pomeni pripravo kanonizacije ali razglasitve blaženega Slomška za svetnika. S tem dejanjem bo papež nezmotljivo razglasil, da blaženi Slomšek živi na poveličan način pri Bogu. Njegovo javno cerkveno češčenje pa se bo razširilo na celotno Cerkev. Edini pogoj za kanonizacijo je, da se po beatifikaciji (oziroma po razglasitvi prvega čudeža) dogodi še vsaj en čudež na priprošnjo blaženega Antona Martina. Samemu dogodku seveda sledi enako preverjanje kot pri prvem. Prav zahteva po teh izrednih primerih živega odnosa med verniki in svetniškim kandidatom dokazuje, da postopek za proglasitev nekoga za svetnika teče po dveh vzporednih poteh, ki se spojita prav v čudežu: to je formalni postopek o svetniškem življenju kandidata in drugi, neformalni postopek, ki se dogaja v ljudeh, vernikih, ki v svoji veri dozorijo do mere, ko morejo Bogu popolnoma zaupati svoje življenje in se pri tem nasloniti na tistega, za katerega verjamejo, da že uživa uresničenje največje obljube, ki nam je dana, da bomo namreč nekoč gledali Boga iz obličja v obličje.
Tako mora ob postopku za razglasitev blaženega škofa Slomška za svetnika rasti in zoreti tudi vera generacij slovenskih vernikov, da doseže tisto stopnjo, brez katere Bog ne more delati med nami čudežev. Zato smo vsi povabljeni, da se še z večjim zaupanjem obračamo na blaženega škofa Antona Martina ob vseh potrebah, stiskah in boleznih. Vsako uslišanje pa sporočimo na mariborsko nadškofijo ali postulatorju. Več ko bomo prosili, prej bomo uslišani in prej bo lahko blaženi Slomšek proglašen za svetega.